Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov

Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov, invalidom, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov, omogoča:

določanje višine subvencije plače zaradi nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njihove invalidnosti, v skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide

• strokovno podlago za oblikovanje individualnega načrta podpore invalidu in delodajalcu,
• strokovno podlago za načrt prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja,
• strokovno podlago za načrt prilagoditev potrebne opreme in sredstev za delo,
• strokovno podlago za utemeljevanje prehoda med različnimi oblikami zaposlovanja (zaščitna zaposlitev, podporna zaposlitev, zaposlitev v invalidskem podjetju in zaposlitev v običajnem delovnem okolju).

Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov temelji na primerjavi doseganja delovnih rezultatov drugih zaposlenih na delovnem mestu ali drugem primerljivem delovnem mestu, na katerem je invalid zaposlen. Pri opredeljevanju razlogov za zmanjšano delovno učinkovitost je potrebno izključiti dejavnike, ki ne izhajajo iz invalidnosti kot so: neprimerna izobrazba, nezadostna usposobljenost za delo ali neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu s strani delodajalca in/ali invalida ali zaposlitev  na neustreznem delovnem mestu glede na njegovo invalidnost.

Storitev se izvede skupno do 20 ur na posameznega invalida.

V storitev se vključijo zaposleni invalidi, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov. V storitev se lahko vključijo tudi zaposleni invalidi, pri katerih je prišlo do pomembnih sprememb njihove delovne zmogljivosti.

V skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide se Postopek ocenjevanja doseganja delovnih učinkov invalida lahko izvede na osnovi naročila delodajalca.

Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide za izvajanje ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov v 6. členu opredeljuje naslednje pogoje:

• da je invalid zaposlen v invalidskem podjetju, zaposlitvenem centru oziroma v podporni zaposlitvi,
• da delodajalec da izjavo o upoštevanju pravnih, organizacijskih in tehničnih ukrepov po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu ter
• da sta invalid in delodajalec seznanjena z vsebino, postopki in namenom ocenjevanja.

Nadaljnji pogoj za izvedbo storitve pa je usposobljenost invalida za opravljanje del in nalog na delovnem mestu, na katerem je zaposlen. Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov se za zaposlenega invalida izvede po najmanj 3 mesecih izvajanja svojega dela. Načela, ki jih za izvajanje storitve opredeljuje Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide so naslednja:

• individualna obravnava invalida,
• spoštovanje zasebnosti invalida,
• nepristranskost in zagotavljanje možnosti nadzora nad ocenjevanjem,
• prilagojenost postopka stopnji razumevanja invalida.

Poleg upoštevanja teh načel je potrebno na željo invalida zagotoviti, da pri ocenjevanju sodeluje izbrani zaupnik ali predstavnik invalidske organizacije ter upoštevati pravico invalida do vpogleda v dokumentacijo, če to zahteva.

V skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide postopek ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov poteka na podlagi sklenitve dogovora med naročnikom, invalidom in izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, ki opredeljuje namen, način in trajanje postopka ocenjevanja.

 Izvedba ocenjevanja

Ocenjevanje obsega dva sklopa:

• Zbiranje in analizo podatkov/informacij o dosedanjem poteku poklicne kariere invalida in njegovi zaposlitvi. Zajame tudi vse dosedanje odločbe o invalidnosti, poročila o vključitvah v različne rehabilitacijske programe, ocene zaposlitvenih možnosti, poročila neposrednih vodij o invalidu in druge pomembne informacije. Pri tem strokovni delavci uporabljajo naslednje vire:

• razpoložljive podatke o delovni anamnezi, poklicni karieri in usposobljenosti delavca: delovno anamnestični podatki, ki jih posredujeta delavec in delodajalec,
• podatke o invalidnosti: obstoječa zdravstvena dokumentacija, odločbe invalidskih in drugih komisij itd.,
• opis del in nalog, zahteve delovnega mesta in pričakovane delovne rezultate:dokumentacija delodajalca - sistematizacija delovnih mest, ocene tveganja, interni akti in drugi dokumenti, ki opredeljujejo način vrednotenja delovnih učinkov, odvisno od narave dela.

• Celovito oceno funkcioniranja invalida na delovnem mestu, določanje konkretnih področij dela in nalog ter načina ocenjevanja kvantitativnih in kvalitativnih značilnosti delovne učinkovitosti delavca na teh delih in nalogah. S tem namenom se izvajajo naslednje aktivnosti:

• Ogled in analiza delovnega mesta, neposredno opazovanje, ocenjevanje in spremljanje delavca na delovnem mestu:

• situacijsko ocenjevanje delavca na delovnem mestu, ocena primernosti delovnega mesta, oziroma skladnosti zahtev in pogojev dela s posameznikovim profilom zmožnosti in omejitev, izobrazbo in usposobljenostjo, ustreznost delovnih pogojev, morebitne prilagoditve delovnega mesta in delovnih postopkov.
• Pred določitvijo stopnje zmanjšane učinkovitosti in z njo povezane višine subvencije, je potrebno preveriti ustreznost pogojev dela, po potrebi povzeti in predlagati smiselne prilagoditve dela, delovnega mesta in pogojev v okolju ter na ta način optimizirati posameznikovo delovno učinkovitost, stopnjo zadovoljstva z delom, oziroma v največji možni meri zmanjšati ovire, ki izvirajo iz delovnega okolja.

• Oceno delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve, ki jo poda delodajalec:

• Vprašalnik za delodajalca , dokumentirani podatki delodajalca o doseganju pričakovanih delovnih rezultatov delavca na opredeljenem delovnem mestu za obdobje zadnjih treh mesecev.
• Samooceno delavca: vprašalnik za delavca, ter intervju z delavcem o stopnji zadovoljstva z delom, lastnem videnju delovnega funkcioniranja, težavah pri delu, primernosti dela in pogojev dela ter njegovih predlogih za odpravljanje ovir in težav pri delu.

Poročilo o izidu ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov se oblikuje po enotni shemi -

Zaključno mnenje predstavlja kvalitativno, celostno oceno zmogljivosti in stopnje oviranosti  na področju delovne prilagoditve, doseganja pričakovanih delovnih učinkov, obsega potrebne pomoči in delovne stabilnosti delavca ter prilagoditev delovnega mesta, okolja in sredstev za delo na določenem delovnem mestu v konkretnem delovnem okolju. Ocena delovnega  funkcioniranja ne pomeni zgolj vrednotenja količinskih kriterijev dela oziroma produktivnosti, temveč je v njej poleg podatkov o doseganju pričakovanih učinkov potrebno upoštevati in smiselno povezati tudi informacije o celostnem funkcioniranju delavca v obstoječem delovnem okolju, o stopnji in področjih oviranosti, o obsegu potrebne pomoči pri delu, odstopanjih na področju osebnostne prilagoditve ter medosebnega delovanja, o nihanjih delovne učinkovitosti in delovne zmožnosti v daljšem časovnem obdobju, o predvideni odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih težav itd

Ocena mora odražati celostno funkcioniranje invalida na konkretnem delovnem mestu v daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

Merjenje delovnih učinkov na različnih področjih dela zahteva uporabo različnih metod. Poleg rezultatov le-teh mora zaključna ocena doseganja delovnih rezultatov temeljiti predvsem na analizi in primerjavi profila specifičnih zahtev delovnega mesta s profilom delovnega funkcioniranja, zmogljivosti in oviranosti invalida.

V primeru ugotovljenih potreb po podpornih storitvah, se pripravi individualni načrt podpore INP .